Matthew 27

Izesuni Pilató noitoka alímiki vamó

(Mak 15:1; Luk 23:1-2; Zon 18:28-32)

1Neteká ho noitigo, guguni giziaká ve napagi itó monó gizapa vegi Izesuni apili hilita gakó li hukamó. 2Lá niake nagá ziki alímiki agulizaki ve Pilató noitoka goní itanigi alímiki vamó.

Zutá hilimó

3Zutá eza Izesuni amimika li ve nenémo ánigamó nene Izesunima goní nitake hilitive liki gakó li hukimikago, Zutá nene goha agika ale viligoake silivá moni 30-ma nene guguni giziaká ve napagi itó monó gizapa vegi minatoka aleko atiginá oko voko kimimó. 4Lá noike láa loko limó: Neza lihima alenouve. Eza lihimavala nomi vema amimika lokugo hilinogo noive. Loko limóza, nene lelí netá nomive. Geí netaka neve. 5Liki likago, eza Zutá nene ámina silivá moni 30 nene aleko itike monó numuni napagú hutilí oko ahuloake, lemeake vike nagá imó.

6Lá okago keza guguni giziaká vemate ámina silivá moni 30 nene aliake láa liki lamó: Imane hutono moni nene ve makó hilinogo imómámini moni neve. Lekeza nenémi moni nene monó numukú milamilo liki li hukinamóma neve. 7Liki liake, ligili hagili iake gakó makó li hukamó. Lá iake mikasi mulalokatí vetini gonosi milimili minative liki mikasi agulizá nene mikasi somo lilí iaká vetini mikasi nene meina hizemó. 8Lá iake ámina mikasi agulizá nene gola mikasive liki milamó. Ámina agulizá nene itínasagi nene hanuva neve. 9Lá onoigo gakó makó gozapá Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Zelemiani agepagú lo mola gakó nene gihila zimó. Láa loko luhuva gizamóma neve:

Keza ámina silivá moni 30 alemó nene Isilae vegenalite monimú li milamó imane vémini meinavamú neve liki linamóma nenazo,
10ámina moni aliake mikasi somo lilí iaká nia vetini mikasi meina hizemó nene Guivahanímo lo nimitó neve.
5-10 Apo 1:18-19
,
9 Zak 11:12-13

Pilató Izesuni mogonamú loká otamó

(Mak 15:2-5; Luk 23:3-5; Zon 18:33-38)

11Izesuni nene alímiki vake kugulizaki vetini ve napa Pilatoni avogisaló hizi otitamó. Lá ikago, eza agulizaki vemámo loká otake láa loko limó: Geza nene Zuta vetini kugulizaki ve napáini noape. Loko lokago, Izesú nene gezaka mota lokanimole. 12Loko lokago, guguni giziaká vemagi itó monó gizapa vemagi keza Izesunimú hizi miliki gakó nilago, eza la gakotó ma lo kememigo, 13Pilató nene láa loko limó: Geza nene mukí gakó liki goní nigitamó nene gelemape. 14Loko limóza, Pilató li gakotó ma viligoko lo amemimó. Lá noigo kugulizaki vetini ve napa Pilató nene agata gululusi gilimó.

Izesú hilitive liki goní itamó

(Mak 15:6-15; Luk 23:13-25; Zon 18:39-19:6)

15Asenini zeketakumú gili mina holisi gamena meleketó meleketó nene Zuta ve vená nenete aseva zetatune liki ve makolímini agulizá ikago agulizaki ve nenémo nagá numukú mina ve nene kimisele ahuloká ahuloká okago nene, ámina ve keitoka viaká amó. 16Ámina gamenaló nene ve makó agulizá hutilí oko vi ve nene nagá numukú minamó, Izesuni apolaho agulizá napa nene Palapasí. 17Lá okago, ve vená alegesá ikago, Pilató loká oketake lekeza éahini aseva zemikugo lekelitoka vitive liki nilave. Gologí olimiaká veve liki lina ve Izesuni aseva zetatohe, itó Izesuni apolahini Palapasini aseva zetatohe. 18Loko limó nene keza Izesukumú amekugú niki miniake gonitó alími utó amó nenemú Pilató geleneike loká oketamó.

19Itó Pilató nene goní gakó lo hukoaká siató noigo, venala nenémo aitoka gakó lo ahulake láa loko limó: Geza nene ámina hehe loko noi vemámini agupeloka gakó ma lo molotamo. Itína holugú nene vamó makó ánigo amekuke aikumule loko miluma napa gelemikuve, loko limó.

20Itó guguni giziaká ve napamagi itó monó gizapa vemagi vegenalitini mulúikú hiziki láa liki nilago, Palapasini aseva zetative liki Pilatotoka nilake Izesuni nene apili hilitave liki lamó. 21Liki likago, eza agulizaki vemámo ve losi imane niasimó nene éahini ahulomikugo lekelitoka vitive. Loko lokago, Palapasinive liki lamó. 22Liki likago, Pilató nene lá okinake vegená mukilite gologí olimiaká noi veve liki lina ve Izesuni nene nana otatove. Loko loká okimikago, keza zohota zaló nagá otamane liki lamó. 23Liki likago, Pilató eza nanamú neve limó. Eza nana netá golesa alekago nilave, loko limóza keza zohota zaló nagá otamane liki pigi viziki lamó. 24Liki likago, Pilató gilimó nene eza liti gakó nene ma vo alemitimó oake lova napa utó itimó okago, eza nene vegenalitini kovogisaló nagamí aleake agizani nagamí zimó. Lá noike láa loko limó: Imane ve apili hilitatímini lihima nenitoka ma minaminogo ive. Nene lekelí netale. 25Loko lokago, keza vegená mukí nenete anotó aliki láa liki lamó: Ámina lihima nene lezalokagi itó izegipa lagapilamotokagi minino. 26Liki likago, Pilató nene Palapasini gologí omikago keitoka vimó. Itó Pilató lokago, Izesuni nene segi nogosanitunú apilikago zohota zaló nilitunú ziki apili hilitave loko pilisí vetini kigizakú molamó.
24 Gapo 21:6-9


Pilisí vete Izesuni gopoguni militamó

(Mak 15:16-20; Zon 19:2-3)

27Lá okago agulizaki vemámini pilisí vevate Izesuni nene alímiki agulizaki vemámini numuna napagú nene iteke keza ámina pilisí ve mukitoka nene kilími nupa amó. 28Lá iake agulizaki vegitana lilí itake Izesuni ginegane nene gololohá iki ali miliake ginegane okohu gó nene luhimiake, 29gasovagi nagatunú nene akilí lilí iake gotolaló hitimiake, agizani zamagaloka nene akepa nogosani makó amikago ale minamó. Lá onoigo, pilisí vete amatoka iki kalapusa hizeke gopoguka litake láa liki lamó: Oga, mokáneve, Zuta vetini kugulizaki veninimave. 30Liki nilake agoka agepagú gituhú nitake ámina akepa nogosani nene aliake gotolaló zemó. 31Ziake gopoguka li asú itake okohu gó luhitamó nene gololohá iake ezáa gineganeva nene goha luhitamó. Luhimiake zohota zaló nilitunú ziki apili hilinigi alímiki vamó.

Izesuni nene zohota zaló apelemó

(Mak 15:21-32; Luk 23:26-43; Zon 19:17-27)

32Lá inigi nivake Apilika mikasiukatí Sailini apatotí ve makó agulizá Saimon nene gapoló noago ánigiake Izesuni alémo vatí oko zohota zava gehetative liki gala vizikago, 33makó vake apá makotó vamó, agulizá Goligota, nene agulizalímini mogona nene gotóini gonosi helisa apale loko. 34Neneló anitiake Izesú native liki vain nagamiki ekesá netaki ali gopa iake miluma gelemitive liki amemó. Amikago eza nene no geleake namike hanuva minamó.

35Lá okago, zohota zaló apiliki apatemó. Lá iake gineganeva nene éaho alitihe éaho alitihe liake kezáini nene satu zohí amó. 36Lá niake áminaló nene gizapa iki minamó. 37Velé gotolaloka nene goní ita gakó nene láa liki luhuva gizikago minamó: Imane ve nene Izesú ave Zuta vetini kugulizaki veninive. 38Liki luhuva giziake Izesuni amatoka nene guminaló ve geligeli ve lositá nene makó nene agizani sogaloka apatiake itó makó nene agizani zamagaloka kipiliki apatemó.

39Lá inake keza vegená vigá igá amó nenete gotóini goké goké nizeke amé ziki gopoguka litake, 40láa liki lamó: Geza nene monó zagusave zeko tele vizekoko gamena losive makolegó oko vokiko gitomó neve loko loaká noanimóma neze, geza gugupeka alémo agutó vizemane. Geza Ómasímini gipala nouve lokoma zohota za nene ahulokoko lememane. 41Liki nilago, keza guguni giziaká ve napamagi itó monó mogona apí ikimiaká ve itó monó gizapa vemagi hamolíminiki amé ziki gopoguka litake láa liki lamó: 42Vegená lugáa kelémo kugutó vizeaká imóza ezáa nene alémo agutó vizemitimó okave. Eza Isilae vetini agulizaki vema noitimó nene itínasa zohota zalotí apasokoko limitinae. Lemekiko leza aikumú gele alévolé ituninazo. 43Eza nene Ómasimú gele alévolé onoike neza nene Ómasímini gipala nouve loko limó nenazo, Ómasímo aikumú geleneitimó nene itína alémo agutó vizitimole. 44Liki likago, guminaló geligeli ve losi Izesuni agilika luga luga zohota zaló kipiliki apatemó nenetosagi ámináminiki amé zitigí iki lasimó.
35 Age 22:18
,
39 Age 22:7, 109:25
,
40 Mat 26:61; Zon 2:19
,
43 Age 22:8


Izesú hilimó

(Mak 15:33-41; Luk 23:44-49; Zon 19:28-30)

45Holisaká nene mukí mikasiuka límugusi ze asú oake minoloko novigo únaká ho ale zohota imó. 46Únaká ho ale zohota noigo, Izesú pigi vizeko ezáa gakokutí nene Eli Eli lema sapakatani loko limó. Lelí gakotegutí nene Ómasinemaka, Ómasinemaka, geza nanamú viselenimikane. 47Láa loko lokago amatoka mina ve lugáate ámina gakó giliake imane vémo Ilaizani sele nolive. 48Liki liake, keikutí makolímo ololu loko vike notunigitana netá aleake akepa lolovaló hizeake vike ekesá vain nagamikú lupizeake, Izesú native loko aminogo noigo, 49lugáate láa liki lamó: Ánigonozo, Ilaizá oko alémo agutó vizitihe, gizapa onoitune. 50Liki nilago, Izesú nene gakó napagutí nolike sikalahula ahulokago vimó. 51Lá noigo, áminasitó monó zagusaveú Ómasímini avogisaló iteaká gatetó zi lí ika lavolavo nene veletokatí zeko hoú loloko limike ale luga luga imó nene lelí gahe ale koló oletamó. Lá noigo mikasi imimá noike gehani napa napa nene zevo hoú lovo imó. 52Lá noigo, gonosi milimili gale makó nene koló noigo, Ómasímini vegenala zuha lugáa gozapá hilina vegená nene otemó. 53Gonosi milimili ahuli asú iake Izesú nene galegutí otekago viki Zelusale numutoka itikago, mukí vegenalite ánigamó.

54Itó pilisí vetini ve napagi pilisí vegi Izesuniló gizapa iki minake, mikasi nene imimá imó itó haitopaitó netá mukí utó itímo kehelele goha vizekago, imane ve nene lamaná Ómasímini gipala minamó neve liki lamó. 55Itó vená mukí minamó keza nene amunaló Galilaia mikasi ahuliake Izesuni izamuha hiziki ámegetiki viaká a vená nene hotó otigí iki minake ánigi minamó. 56Keikutí Magatala numutotí vená Maliá minamó itó Maliá makó nene Zemusiko Zoseheko keí izóipo, itó vená makó nene Zepetaioni venala minamó.
46 Age 22:1
,
48 Age 69:21
,
51 Gá 26:31-33
,
55 Luk 8:2-3


Izesuni gale zitamó

(Mak 15:42-47; Luk 23:50-55; Zon 19:38-42)

57Únaká huluvaló henonavagi ve makó Alimataia apatotí ve agulizá Zosehé eza goí oko Izesuni izegipala zuha minamó. 58Eza nene Izesuni gonosiváa alinogo nene voko Pilatoni loká imó. Loká okago, Pilató nene gonosiváa ali amilo loko lokago, gili amemó. 59Gili amikago, Zosehé nene lavolavo gó gosohá mokoná lamanatunú nene asapú imó. 60Lá oake gonosi nene ezáa gonosi milimiliva gosohakú aleko voko molamó. Gonosi milimili nene meikú nego mulí ezáa goló vateikamó nenegú molomiake gehani napa makó nene ahelú ahelú oko aleko vike gonosi gale agepaló nene ze lí imó. 61Lá noigo, vená lositá minasimó, makó nene Magatala numutotí vená Maliá itó Maliá makó minasike gonosi gale ávatiha ánigi minasimó.

Gonosi galeló gizapa itamó

62Lá ikasigo, gó lokago holisi gamenamámini nosánetá ale vavá oaká gamena vokago guguni giziaká ve napagi itó Palisaio monó vegi viki Pilatotoka alegesá amó. 63Ake láa liki lamó: Ve napale leza gakó ma gelekunike noune. Ámina sozaló ve nene ha agómulagi noike gamena losive makole vokiko neza otinogo uve loko limómámini okatize. 64Nenemú pilisí ve makó kimiselekako, viki gonosi gale agepamaló nene gamena losive makole etoha iki gizapa itave. Izegipala zuhamate gonosiváa gumina iki aliki viiki vegená nene gonosi galegutí mota otekave liki li kimikatanaze. Goí oko soza gakó limó nene alika soza gakó litatímo avilegeikanogo ive. 65Liki likago, Pilató láa loko lo kimimó: Lekeza pilisí ve makoki kilímiki vilo. Ámina gonosi gale agepaló nene lekeza itatímini avotigila iki gehanima zi lí ilo. 66Loko lokago, keza nene vake gonosi gale agepaló zi hita gehani nene alévolé oko minative liki anosa miliki nagá makó alemó. Lá iake lovámini galaváa nene áminaló gizapa itave liki ahulikitamó.
63 Mat 16:21, 17:23, 20:19; Mak 8:31, 9:31, 10:33-34; Luk 9:22, 18:31-33


Copyright information for GAH